IMG_8303

Freeride Čelešnk 2016

fotke-4

Na lepo sončno nedeljo 12. Septembra se je na Poljanah nad Blagovico zbrala številna publika, ki je z nestrpnostjo pričakovala atraktivne »na nož« vožnje, ki so jih tekmovalci tudi prikazali. Na delu proge, kjer se je zbralo največ gledalcev so si sledili štirje zaporedni skoki pri visoki hitrosti, na koncu pa so tekmovalci leteli tudi čez cesto in se takoj po pristanku »ulegli« v desno bando, kjer so kljubovali visokim silam in se je zdelo skoraj nemogoče, da se še vedno peljejo na obeh kolesih. Sicer je bila udeležba dokaj skromna, saj je bilo tekmovanje nižjega ranga in ni štelo za slovenski pokal, zato so ga tekmovalci bolj ali manj vzeli za odličen trening oziroma medsezonsko primerjanje z ostalimi.

fotke-18

fotke-7

Atraktivna proga, ki je speljana večinoma po gozdu je dolga 1600 metrov in ima med štartom in ciljem 380 metrov višinske razlike. Kljub temu, da je organizator predvidel čase okoli 3 minute je bil najhitrejši čas, ki ga je v kategoriji moški nad 18 let dosegel Jan Cimperman iz MTB Trbovlje pod 2 minuti štirideset. Najhitrejši v kategoriji do 18 let je bil Nejc Avbelj iz kluba Supersnurf, edina ženska predstavnica, domačinka Tjaša Žordani iz MTB Čelešnk teama pa je dosegla čas 3:52.52.

IMG_8303

Edelwaißspitze Großglockner

napad_na_grosglokner-84
Priprave na kolesarski vzpon na Edelwaißspitze – razgledni vrh nad prelazom Hochtor, so potekale že celo sezono, zato nas je vseh devet 6. avgusta pričakalo kar na trnih. Vsekakor pa se nismo pripravili na 15 centimetrsko snežno odejo sredi poletja.
napad_na_grosglokner-15

napad_na_grosglokner-16

napad_na_grosglokner-7
Proti Faak am See smo krenili navsezgodaj zjutraj, kjer smo sedli na kolesa in se za super ogrevanje do vznožja vzpona vozili približno 20 kilometrov. Potem pa se je začel bolj ali manj konstanten 12-odstotni klanec, ki se je vlekel skoraj 20 kilometrov oziroma 1800 višinskih metrov. Najtežjih je bilo zadnjih 300, ko nas je obdajala zima s snegom vred, vetrom in zrakom ohlajenim na 2 stopinji. Zadnjih 170 višinskih metrov, ko nas je v poletni kolesarski opravi že presneto zeblo, so zagrenile še granitne kocke. V razmerah, ki so krojile naš vzpon je predvsem trma opravila svoje, vseh devet se nas je slikalo na vrhu, žal brez kulise, ki v lepem vremenu človeku vzame dih. Vzpon (in pred tem ravninski del) smo zmogli v treh urah, celo turo pa v 4ih. Hiter spust po izredno lepi cesti in negovanem asfaltu je minil brez težav, sledil pa je zaslužen piknik ob jezeru in nočna vožnja proti domu. Posebna pohvala za pogumen spopad s klancem gre edini ženski predstavnici v ekipi, Špeli Lenček. Za odlično organizacijo dogodka je poskrbel Matija Pok Badalič, sicer gonilna sila športnega društva Peloton – Slo. Govori se, da bomo naslednje leto napad na Grossglockner ponovili in to v lepem vremenu, se že veselimo.